Mejniki za razvoj umetne inteligence

Artificial Intelligence (AI), ali po slovensko umetna inteligenca, bi lahko rekli, da je prisotna že od prvih računalnikov, vendar šele v tem tisočletju pridobiva že strahovite razsežnosti.  Kdaj je nastal prvi (elektronski) računalnik težko rečemo vendar na splošno za najbolj znanega izmed prvih ameriških računalnik velja Eniac, kar bi lahko označili tudi za začetek umetne inteligence. Čeprav je ta računalnik s 70 tonami in 18 tisoč elektronkami zmogel le seštevanje, je za to potreboval neko znanje. Znanja se ni naučil, temveč je bil sprogramiran, da zna to kar zna.

Za drugi mejnik v umetni inteligenci bi lahko dodali dogodek, ko je računalniški program premagal svetovnega prvaka v šahu. Leta 1997 je svetovni šahovski prvak Kasparov proti računalniku izgubil šahovsko partijo z rezultatom 2,4 : 3,5, to je bilo tri leta po tem, ko je Kasparov še zadnjič sam premagal računalnik.

Tretji mejnik v razvoju bi lahko pripisali pametnim telefonom. Pameten telefon sam bo sebi ni nova tehnologija, ki bi jo nekdo revolucionarno izumil in s tem ustvaril ogromen premik v razvoju umetne inteligence. Zaradi vse hitrejšega razvoja mikro področij znanosti in združevanja stvari, ki so bile izumljene že pred letom 2000, pa za pametni telefon lahko rečemo, da je prvi, ki je združil majhnost, močne procesorje, relativno veliko spomina, različen hardware (kamera) in super napredne algoritme, med katerimi je tudi prepoznava govora.

Mogoče nas čaka le še en preskok, preden bodo stroji začeli boljše razmišljati od ljudi. To bo, ko stroji ne bodo potrebovali vnašanja znanja, temveč se bodo učili sami, podobno kot ljudje. Za to je potrebno še nekaj mikro izumov, ki verjetno ne bodo dolgo čakali, da jih bo nekdo združil. V takšne inovacije vlagajo vsa večja podjetja. Google se je na primer lotil prepoznavanja predmetov, kjer stroj s čim manj energije poskuša prepoznati različne oblike v realnem prostoru in jim določiti pomen. Raziskovalci na MIT na nivoju nano tehnologije poskušajo posnemati računalnike in s tem razviti strukture, ki bi nudili podlago za razvoj pomnilniških modulov. Podobnih raziskav je še ogromno. Po vsem tem razvoju, težko rečemo, da nas do znanstvenofantastičnih filmov loči še celo stoletje.